Ali z mehansko tipkovnico tipkaš hitreje?

Kaj stikalo v resnici počne

Mehansko stikalo ima steblo, ki se premika navzdol v ohišju, vzmet, ki ga potiska nazaj, in kontakt, ki se na neki točki giba sklene. Proizvajalci objavljajo številke, ki opisujejo ta gib.

Točka sproženja, ki ji Cherry pravi pre-travel, je razdalja, ki jo tipka opravi, preden se pritisk zabeleži. Cherryjevo stikalo MX2A Red se sproži pri 2,0 mm od skupno 4,0 mm hoda. Njegova različica Speed Silver se sproži pri 1,2 mm od 3,4 mm. Škarjasta stikala, kakršna so v večini prenosnikov, imajo navadno skupni hod med 1,0 in 2,5 mm, metuljasta izvedba, ki so jo uporabljali nekateri prenosniki, pa gre pod 1 mm.

Sila sproženja pove, kako močno moraš pritisniti, da prideš do tja. Obe Cherryjevi stikali potrebujeta 45 cN, približno 46 gramov sile. Pogoste so tudi lažje in težje vzmeti.

Občutek je oblika krivulje sile. Linearna stikala imajo gladko krivuljo brez kakršnega koli dogodka na točki sproženja. Taktilna stikala imajo tik pred sproženjem izboklino, zato prst začuti, kje se tipka zabeleži. Klikajoča stikala dodajo mehanizem, ki na isti točki slišno klikne.

To je vsa razvrstitev. Vse drugo je fino nastavljanje: teža vzmeti, material stebla, mazanje in profil kapice na vrhu.

Zakaj točka sproženja za hitrost komaj kaj pomeni

Tipkar s 80 WPM naredi približno 400 pritiskov tipk na minuto, enega vsakih 150 milisekund. Študija Dhakala in sodelavcev iz leta 2018, ki je zajela 136 milijonov pritiskov tipk 168.960 prostovoljcev, je izmerila povprečni razmik med tipkami približno 239 ms. Recimo, da bi plitvejše stikalo prihranilo 0,8 mm hoda na pritisk, kar je približno razlika med tema Cherryjevima stikaloma, in recimo, da se prst skozi ta hod premika s skromnimi 100 mm na sekundo. To je 8 ms na pritisk od 150 do 239. Tri do pet odstotkov, in to le, če bi vsak pritisk prihranil polni znesek. Ne prihrani, ker hitri tipkarji ne čakajo, da se ena tipka vrne gor, preden začnejo naslednjo.

Časovni podatki študije to pokažejo z druge strani. Hitre tipkarje od počasnih loči rollover (prekrivanje pritiskov): pritisk naslednje tipke, preden spustiš prejšnjo. Povprečni delež prekrivanja pri vseh prostovoljcih je bil 25 %, večina hitrih tipkarjev pa je tipke prekrivala pri 40 do 70 % pritiskov. Ko je do prekrivanja prišlo, so se pritiski v povprečju prekrivali za 30 ms. To je lastnost tipkarjevih rok in sposobnosti tipkovnice, da zazna prekrivajoče se pritiske, ne pa tega, kako globoko se tipke premaknejo.

Edina lastnost strojne opreme z vidno potjo do hitrosti je torej naslednja.

Rollover, NKRO in ghosting

Tipkovnica mora zaznati naslednjo tipko, medtem ko je prejšnja še pritisnjena. Pri dveh tipkah to zmore skoraj vsaka. Nekatere poceni membranske tipkovnice in prenosniki uporabljajo matriko tipk, ki lahko napačno prebere nekatere kombinacije treh tipk: tipka se izgubi ali pa se pojavi fantomska tipka, ki je nihče ni pritisnil, čemur se reče ghosting. Mehanske tipkovnice navadno oglašujejo N-key rollover (NKRO), kar pomeni, da se vsaka tipka zazna neodvisno, ali vsaj šest hkratnih tipk po standardnem protokolu USB boot, kar je za tipkanje več kot dovolj.

Za tipkarja je praktični preizkus, ali hitri prehodi na pogostih parih („je“, „ne“, „st“) kdaj izgubijo črko. Če jo, je to en resničen razlog za zamenjavo tipkovnice: izgubljen pritisk je nepopravljena napaka, ki je nisi naredil.

Rollover je za nas pomemben še iz enega razloga. Naša zaščita pred goljufanjem pregleduje časovne značilnosti, med drugim tvoj delež prekrivanja, hitri ljudje pa tipke skoraj vedno prekrivajo. Rollover tvoje tipkovnice je tako na majhen način dokaz, da si človek. Podrobnosti so v članku kako odkrivamo goljufanje.

Linearna, taktilna ali klikajoča stikala za tipkanje

Kar smo prebrali in kar smo videli v statistiki po tipkah pri tistih redkih med nami, ki pogosto menjajo tipkovnice, kaže na razlike v deležu napak in udobju, ne pa v hitrosti.

Taktilna stikala navadno zmanjšajo udarjanje do dna, ker izboklina prstu pove, da se je tipka zabeležila, in ga lahko dvigneš. V dolgem sklopu to pomeni manj sile na pritisk in manj utrujenosti. Nekaterim izboklina moti ritem; ne poznamo nobenih nadzorovanih podatkov, ki bi kazali, da je katera koli skupina hitrejša.

Linearna stikala delujejo gladko in med ljudmi, ki tipkajo tekmovalno, veljajo za hitro izbiro. Če ta sloves drži, je to verjetno selekcija: tekmovalni tipkarji imajo raje gib brez prekinitve, hitri pa bi bili na obeh.

Klikajoča stikala dajo nezgrešljiv znak, da se je tipka zabeležila. Za učenje, zlasti številk in simbolov daleč od izhodiščne vrste, je ta znak koristen, in to je edini primer, ko bi učenca usmerili h klikajočim. V skupni pisarni bi te od njih odvrnili, iz razlogov, ki s tipkanjem nimajo nobene zveze.

Kar po naših izkušnjah res spremeni delež napak, sta profil in razmik kapic. Prehod s prenosnika na mehansko tipkovnico s približno dvakrat daljšim hodom in oblikovanimi kapicami teden ali dva spreminja, kam padajo tvoji prsti. Zemljevid najpogosteje zgrešenih tipk na zaslonu z rezultati zasveti na tipkah na robu tvojega dosega. To se umiri. Zato tudi predlagamo, da tipkovnice ne menjaš v dveh tednih pred izpitnim testom tipkanja.

Zvok in zakaj ga sintetiziramo

Zvok tipkovnice je ljudem pomembnejši, kot priznajo, in naše zvočne pakete smo zgradili okoli tega.

Problem, ki ga mora rešiti vsak zvok tipkanja v brskalniku, je zamik. Zvok, ki pride več deset milisekund za tipko, je slabši od tišine, ker uho sliši ritem, ki ga prsti niso odigrali. Računica je neizprosna: pri 80 WPM tipke padajo 150 ms narazen, zato je klik, ki zamuja 40 ms, že več kot četrtino poti do naslednjega pritiska. Del zamika prihaja s strani, kar lahko popravimo, del pa iz brezžičnih slušalk, ki dodajo svojo zakasnitev, ki je nobena spletna stran ne more odstraniti. Če se ti kliki na brezžičnih slušalkah zdijo pozni, poskusi z zvočnikom prenosnika.

Naših dvanajst paketov (soft click, thock, tactile, linear, clicky, typewriter, pop, beep, pentatonic, piano, bubbles in marimba) se ustvari v brskalniku z Web Audio API, namesto da bi jih predvajali s posnetkov. Nobene zvočne datoteke ni treba prenesti ali dekodirati, zato prvi pritisk tipke po nalaganju strani zazveni, prav tako pa tisoči, z enakim zamikom. Zvok se sproži ob dogodku keydown, ne ob dogodku input, ki mu sledi, ker je keydown najzgodnejši trenutek, ko brskalnik ve, da je bila tipka pritisnjena. Oktobra smo na podlagi povratnih informacij, da so paketi pretihi, na novo nastavili ojačanja. Privzeta glasnost zdaj ustreza glavnemu ojačanju najmanj 0,45, najglasnejši glas vsakega paketa doseže vrh pri 0,6 ali več pred omejevalnikom, testi enot pa preverjajo krivuljo glasnosti in vrh vsakega paketa, da se ne moreta zamakniti.

Paketa „thock“ in „clicky“ sta oblikovana po tem, kar ljudje opisujejo, ko govorijo o stikalih: nizek, dušen udarec pri prvem in ostrejši klik z visoko komponento pri drugem. To so približki. Sintetiziran klik nikoli ne bo zvenel kot namazano linearno stikalo na medeninasti plošči. Paketi so za prenosnike in za ljudi, ki želijo odziv brez strojne opreme.

Zvok napake je ločen in med učenjem bi ga pustili vklopljenega: pridušen nizek ton s kratkim šumnim udarcem, namenoma top, da se niz napak ne spremeni v sireno.

Kaj v resnici spremeni hitrost tipkanja

Takole bi stvari razvrstili.

• Vadba na tvojih šibkih parih črk. V podatkih iz leta 2018 je bila hitrost, s katero je tipkar prehajal med rokama pri izmeničnih parih, s hitrostjo povezana z r = −0,72. Tega nobena tipkovnica ne spremeni. Vadbeni načrt to spremeni.
• Natančnost. Neto WPM šteje samo čiste besede, vsak popravek pa stane vračalko in premor. Računica je v članku o natančnosti.
• Razporeditev prstov. Dodelitev prstov, ki je delovala pri 40 WPM in te omeji pri 60, je pogostejša od katere koli omejitve strojne opreme. Statistika po tipkah to pokaže kot eno tipko z veliko daljšim razmikom od sosednjih.
• Rollover. Če tvoja tipkovnica pri hitrih prehodih izgublja tipke, jo zamenjaj. Sicer je v redu.
• Vse drugo pri tipkovnici: vrsta stikala, točka sproženja, material kapic, ohišje. Udobje, občutek, zvok. Ne hitrost.

Zato bi tipkarju s 65 WPM na prenosniku rekli, naj kupi tipkovnico, če si jo želi, in naj pričakuje, da se bo številka premaknila zaradi tega, kar bo na njej počel.

Katera stikala so najboljša za tipkanje?

Za prvo mehansko tipkovnico: tipkovnica brez številčnice (tenkeyless) ali v formatu 75 % z dobro ocenjenim taktilnim ali linearnim stikalom z lahko do srednje težko vzmetjo, od proizvajalca, ki objavlja podatke o točki sproženja in podpira NKRO. Če lahko, stikala preizkusi pred nakupom. Razlika med „taktilna mi je všeč“ in „taktilnih ne prenesem“ je minuta s preizkuševalnikom stikal, in tega ti nihče ne more napovedati. Če pišeš kodo, razmisli o deljeni ali kompaktni tipkovnici s plastjo simbolov; to je pridobitev razporeditve bolj kot stikala, obravnava pa jo naš članek o slepem tipkanju za programerje.

Če ne želiš ničesar porabiti, tukaj vklopi paket „tactile“, vklopi zvok napake in opravi test tipkanja. Odziv je večina tega, kar bi ti dala tipkovnica, tvoja sedanja tipkovnica pa skoraj gotovo že obvlada rollover. Hitro natipkaj „je je je“ in preveri.

Pogosta vprašanja

Ali mehanske tipkovnice izboljšajo natančnost tipkanja?

Lahko, malo, predvsem z jasnejšim odzivom in manj utrujenosti v dolgih sklopih. Pričakuj teden ali dva dodatnih napak, medtem ko se prsti prilagajajo novemu hodu in obliki kapic.

Je nižja točka sproženja hitrejša?

Kvečjemu za nekaj milisekund na pritisk tipke, ob povprečnem razmiku med tipkami približno 239 ms. Tehnika prekrivanja pritiskov je veliko pomembnejša.